Leon Bedrač, doktor znanosti, je multidisciplinarni znanstvenik s širokim strokovnim znanjem na področjih biokemije prehrane, farmacevtske kemije, športne prehrane in aplikativne znanosti o dolgoživosti. Ima več kot deset let izkušenj v akademskem okolju, start-up podjetjih in farmacevtski industriji, kjer je deloval na področjih razvoja zdravil, biotehnologije, preverjanja kakovosti zdravil in izolacije naravnih produktov, kot so vitamini in nutracevtiki.
Po osnovni izobrazbi je organski kemik in biokemik, ki je leta 2013 doktoriral iz organske in bioorganske kemije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, za svoje delo pa prejel številne prestižne nagrade, tudi nagrado Odlični v znanost za najpomembnejše znanstvene dosežke. Njegova strast do biokemije prehrane, fiziologije napora in translacijske medicine ga je vodila do nadaljnjih specializacij – pridobil je diplomo iz znanosti o prehrani na Stanford School of Medicine ter podiplomsko specializacijo iz klinične športne prehrane pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (IOC). Trenutno svoje znanje nadgrajuje s podiplomskim študijem fiziologije napora in prehrane na Univerzi Stirling na Škotskem. Raziskovalno je deloval tudi na Sanford Burnham Prebys Institute in je avtor večih znanstvenih publikacij in patentov s področja personalizirane prehrane, športne prehrane, digitalizacije zdravstva, biotehnologije in bioorganske kemije. Trenutno vodi zmogljivosti v mednarodnem podjetju TheNU, ki ponuja personalizirane rešitve za dolgoživost z uporabo sistemske biologije in umetne inteligence.
Poleg raziskovalnega dela je mednarodni predavatelj, znanstveni svetovalec in nutricionist, ki sodeluje z vrhunskimi športniki in vsemi, ki želijo izboljšati kvaliteto in kvantiteto svojega življenja z uporabo prehranskih, vadbenih in farmakoloških strategij. Zagovarja celosten, nedogmatičen in na dokazih temelječ pristop, ki združuje biokemijo, metabolizem, farmakologijo in nutracevtike za optimizacijo zdravja in zmogljivosti.
Z dokazi podprti pristopi za podporo zdravi dolgoživosti
Povprečna pričakovana življenjska doba se je od začetka 20. stoletja skoraj podvojila, kar je povzročilo izrazit demografski premik s hitro rastočim deležem starejšega prebivalstva. Kljub temu se obdobje zdravja ni podaljšalo sorazmerno, saj kronične bolezni pomembno vplivajo na kakovost življenja v starosti. Raziskave farmakoloških pristopov k upočasnjevanju staranja kažejo obetavne učinke pri modelnih organizmih, a njihova prenosljivost na človeka ostaja omejena zaradi biološke kompleksnosti in pomanjkanja zanesljivih biomarkerjev. Vse več pozornosti zato dobiva koncept zdrave dolgoživosti, ki poudarja podaljšanje funkcionalne neodvisnosti z uporabo preverjenih, znanstveno utemeljenih strategij. Predavanje bo predstavilo z dokazi podprte pristope za ohranjanje telesne, presnovne in kognitivne funkcionalnosti v kontekstu zdravega staranja.
Slovenian
English